ZaDavki

Uffff! Počutim se kot tisti vojščak, ki je jurišal na miren tihomorski otoček, na katerem so bili vkopani kupi sovražnih vojščakov, in ki sploh niso hoteli, da bi on kam jurišal. Ampak on vseeno je, ker... ker je bil ravno tak dan in je bil datum predpisan in bi drugače prišla davkarija in rubežniki in mu vse odnesli.

Aja, drug film, pozna ura in ... SORTIRANA dokazila o davčnih olajšavah! Ne morem verjet. Našel sem tudi lično rožnato sponko (brez namigov, prosim), jih urejeno, kot se pravemu urejencu(TM) spodobi, zbasal v L mapico, in se vrgel nad cetisovsko iznajdljivo skupaj zlimano in trikrat prepognjeno kuverto, ki sem jo seveda poskušal raztrgati na povsem nepravih mestih. Mimogrede sem postal povsem zbegan, ker mojih silnih dividendnih dobičkov nisem mogel nikamor vpisati (= se z njimi pobahati, vsaj pred davčnimi uradniki. Ne vem, če bom s tako strategijo prišel preveč daleč v življenju.) Seveda sem se - kot pravi tehnološki navdušenec - odpravil na DURSovo stran in malo pokramljal z Vido. Naj me koklja brcne, ta punca ni od muh! Potrpežljivo me je poslušala in mi nato kot Sharon v Basicu vse lepo razložila. He he, miško, let mama tell you all. Nato sem pozorno pregledal še navedbe v njenem ljubezenskem pismu (ki sem ga malo prej v navalu ljubosumja (?) skoraj raztrgal) - in to je bilo to!

Zdaj res ne vem, kaj na s silnimi urami, ki sem se jih namenil nameniti urejanju davkov.
Imate morda vi kako idejo?
Mogoče preberemo kak blog...?

Vojščak je prebredel plitvino in pritekel na plažo v trenutku, ko so tisočerim sovražnim vojščakom v rove prinesli malico, in tako je najuriš tekel vse do vrha hriba. Sploh ga nihče ni opazil, pašto fižol in kumis in SDO so basali v usta in on je povsem nepričakovano lahko zasadil zmagovito zastavo na vrh otoka.


Zmaga! Zmaga! Zmaga!
/glasba zanosno bobni. rez na krvavo rdeči sončni zahod/