Mobilno življenje

Menda se ljudje delimo na dve skupini:

• na tiste, ki delijo ljudi na dve skupini, in
  
• tiste, ki jih ne.

Ena od teh delitev se tiče tudi mobilcev. Tistih, ki nam čepijo v žepu, bingljajo za vratom, se skrivajo v prenatrpanih torbah ali pozabljeni čemijo kdo ve kje. Ponavadi jih takrat še preventivno utišamo, ali pa jim od žalosti samo zmanjka baterije, in jih je potem takorekoč nemogoče najti. Če imamo posebno srečo, pristanejo kot sopotniki umazanemu perilu v stroju, ali pa nam padejo z mostu in se grejo kopat.

Zdaj pa k delitvi: dvignite roko vsi, ki imate mobilec ves čas vključen! Oooo, lepo število! Kaj pa, ko spite? Ko morebitni nesrečni klicoči zbudi poleg vas še vse speče v radiju 50m? Ko veseli prijatelji malo več popijejo in vam pošljejo nagajivo sporočilo ob pol treh? Ko deloholični šef potrebuje nekoga, da mu sredi noči nahitro pošlje tisto datoteko? Teh situacij je neskončno.

Torej: ali mobilca ponoči izključiti ali ne? Sam sem se s tem vprašanjem soočil, ko me je prvič sredi noči zbudil SMS. Seveda sem dilemo takoj v svoje splošno zadovoljstvo tudi rešil. Dokler ne bom imel službe, ki bo zahtevala mojo 24 urno pozornost, ali v izjemnih primerih, bo mobilec spal takrat, kot jaz.

Če bo pa kaj nujnega, me bo policija že našla. Ali pa me pokličite na navadni telefon.