Sweet Home Pennsylvania

Najdeno na About.com

25.7.2008

Dragi moji, evo spet eno oglasanje od vasega omiljenega Pegaz Touristika. Tokrat se pocasi pokam iz nekdaj prominentnega jeklarskega mesta, Pittsburgha. Pennsylvania je zvezna drzava na vzhodu ZDA, kjer je prvic zazvonil zvonec svobode (Liberty Bell). Jeklo v Pittu je vec ali manj izgubilo pomen, ki ga je imelo v zacetku prejsnjega stoletja, nanj pa spominjajo mnogi zelezni mostovi preko obeh rek, Allegheny in Mononghaela, ki se na pittsburskem Pointu zlivata v novo reko Ohio. Cestni mostovi so živo rumeni, železniški pa črnorjavi. Mesto je tudi dom vecih univerz, med najbolj znani pa sodita Carnegie-Mellon University in Pennsylvania State University.

Mesto je prijetno tudi poleti, vetrovi skrbijo, da ni prevroce, restavracije imajo vrtove veliko je zelenih povrsin, ki so zgledno urejene, poudarek pa je na obnovljivih virih energije in recikliranju vode, smeti in energije. Skratka, ni zaman tretje najbolj prijazno mesto v ZDA (most livable city)!

Pegazov indeks poleg gostilniskih vrtov vsebuje tudi
- podzemsko/tramvaj (nimajo),
- klimo (prijazna)
- reko/vodo (dve reki, več mostov, kot Benetke)
- ljudi, ki živijo v mestu (res je živahno)
- zanimivo arhitekturo (par mestnih četrti, urejenih prijazno človeku)
- studentsko življenje (kup univerz)

Evo, Pittsburgh je v redu. Majo pingvine, ki se tepejo zaradi paka, jeklarje, pirate, in vsak od njih ima svoj štadion. Stojijo kar v vrsti na drugi strani reke od downtowna. V LJ pa premoremo le enega, za hec... Še eno prijetno nekoč industrijsko mesto, ki se je prelevilo v novo življenje storitvene industrije. Priporočam!

Relativity

Thanks, Stephan Pastis!

And what makes your world go 'round today?

Prve izkušnje

Dragi moji,

Hvala za spodbudne besede. Evo, prvo poročilo o dvotedenskem udelavanju na severu:
hišica je, taprve omarce in lučke in svečke tud, pokrivače in podglavnjače, ena bicikleta (druga je prevelika za uboge irčke in so jo mogli posebej naročiti iz Nizozemske). Na bicikel, ki ima strehice in portapako (kot bi rekel PantaRei) sem seveda navesil dve ključavnici (eno na zajlo - za strah - in eno kriptonitno U), eno bolj strašno kot drugo, skladno pač z mojo maksimo, da je treba dat za ključavnice vsaj 10% vrednosti bicikla.

Naslednji problem je bil prazen hladilnik. Bližnji Spar je ena najdražjih opcij v Dublinu, kjer so cene pač 2x višje kot drugod. Srednja pot je Tesco, ki je nekako ekvivalent nšemu Mercatorju, potem pa sledita Lidl in Aldi. Slednja imata v irski družbi, ki je v zadnjih 10 letih hitro obogatela, izrazito pocenski prizvok. Pripadniki srednjega sloja, ki težijo navzgor, si nikakor ne želijo privoščiti, da bi jih kdo videl, da kupujejo v njem - to je za "ta revne", skangerje.

Ker sem tujec, priseljenec, avtomatsko pašem v tanižjo kategorijo - zato mi je baš vseeno, kje kupim hrano. Zato sem na prtljažnik namontiral banjco za perili, ki sem jo ubodel v Lidlu, jo učvrstil z zajlo in nabasal z dobrotami, s katerimi sem nahranil lačni hladilnik. No, nato pa tudi tadrugo lastovko.

Vsi ostali problemi - glede priključitve interneta, televizije, RTV naročnine, elektrike, mesečne za javni prevoz, bančnega računa, PPS številke (=EMŠO), davčne številke, kupa službenih formularjev - se rešujejo postopoma in brez večjih težav. Edino, za kar bova morala poskrbeti, je grozilno pismo na naslov prejšnje stanovalke, ki je telekomu pustila 100 EUR dolga, in ki oznanja, da naju bodo kmalu obiskali rubežniki.
Uf, še dobro, da sem jo podurhal v Ljubljano. Patricija bo rubežnikom uhe navila!

28.7. pa nazaj. Stay tuned!