Dragi moji,
Hvala za spodbudne besede. Evo, prvo poročilo o dvotedenskem udelavanju na severu:
hišica je, taprve omarce in lučke in svečke tud, pokrivače in podglavnjače, ena bicikleta (druga je prevelika za uboge irčke in so jo mogli posebej naročiti iz Nizozemske). Na bicikel, ki ima strehice in portapako (kot bi rekel PantaRei) sem seveda navesil dve ključavnici (eno na zajlo - za strah - in eno kriptonitno U), eno bolj strašno kot drugo, skladno pač z mojo maksimo, da je treba dat za ključavnice vsaj 10% vrednosti bicikla.
Naslednji problem je bil prazen hladilnik. Bližnji Spar je ena najdražjih opcij v Dublinu, kjer so cene pač 2x višje kot drugod. Srednja pot je Tesco, ki je nekako ekvivalent nšemu Mercatorju, potem pa sledita Lidl in Aldi. Slednja imata v irski družbi, ki je v zadnjih 10 letih hitro obogatela, izrazito pocenski prizvok. Pripadniki srednjega sloja, ki težijo navzgor, si nikakor ne želijo privoščiti, da bi jih kdo videl, da kupujejo v njem - to je za "ta revne", skangerje.
Ker sem tujec, priseljenec, avtomatsko pašem v tanižjo kategorijo - zato mi je baš vseeno, kje kupim hrano. Zato sem na prtljažnik namontiral banjco za perili, ki sem jo ubodel v Lidlu, jo učvrstil z zajlo in nabasal z dobrotami, s katerimi sem nahranil lačni hladilnik. No, nato pa tudi tadrugo lastovko.
Vsi ostali problemi - glede priključitve interneta, televizije, RTV naročnine, elektrike, mesečne za javni prevoz, bančnega računa, PPS številke (=EMŠO), davčne številke, kupa službenih formularjev - se rešujejo postopoma in brez večjih težav. Edino, za kar bova morala poskrbeti, je grozilno pismo na naslov prejšnje stanovalke, ki je telekomu pustila 100 EUR dolga, in ki oznanja, da naju bodo kmalu obiskali rubežniki.
Uf, še dobro, da sem jo podurhal v Ljubljano. Patricija bo rubežnikom uhe navila!
28.7. pa nazaj. Stay tuned!
4 comments:
Ne daj se Pat!
Ja, Pat, mi smo s tabo! Drgač jih pa k nam pošlji, bodo vidl vse zvezde s sončne strani Alp (to so take posebne zvezde, k se vidjo tudi, ko sije sonce;))
lp,
m
Ej, mali. Rubeznike sem poklicala po telefonu in so bili super prijazni. So rekli, A vi niste taprejsnja, oh ah, pa tako dobro govorite anglesko, seveda seveda vas ne bomo nic rubili, vi nam samo posljite nasa grozilna pisma nazaj, pa bo. Ja in kaj pa potrdilo in zaprisega in preverba in uradni stalni naslov? Nic nic mi vam verjamemo, ker ste tako fajn slisat po telefonu. Vi sam posljite.
Sicer pa, tisto kosaro za perilo in nekaj umazane posteljnine lahko pa tudi odnesejo. Samo da moje superge pustijo pri miru. Glede na to, kako so blatne in smrdljive, se ni za bat.
LP Opica
A, kaj sem vam rekel? Sploh niso vedeli, kaj jih je doletelo.
Še tisti račun za RTV jim pošlji, ko so že tako uslužno prijazni! ;)
Še malo, pa bodo prišli tud avto oprat pa kupon za kavo bojo tud prinesli.
Post a Comment