Trojke so pred nami!

Se tudi vam kdaj zdi, da so nekatere stvari neizbežne? Da se jim lahko še tako upiraš, a na koncu boš zagotovo podlegel? Ena od teh stvari so (poleg čokoladne torte) tudi Trojke. Ljubljanski tekaški del Pohoda ob žici, ki ga niso uspele odpraviti ne osamosvojitev, ne fleksarice nekdanjega žup(*pardon)ana, ne mednarodna zarota oglatega ekrana, piškotov in lenobe. Ekipe treh se zapodijo na dveh različno dolgih trasah in sopihajo čez drn, strn, hrib in dol. Vedno skupaj. Veselje na koncu proge in skupna proslava sredi tople in cvetoče Ljubljane nas greje še celo leto. Vsako leto nas je okuženih več, in ko te enkrat prime ta trojčni virus, ni poti nazaj. Tudi lastovičenje po tujini ne pomaga.

Letos je (kot vsako leto) zgodba tradicionalno povsem drugačna. Če je motivacija na višku, je kondicija v kleti. Moja trojka z zadnjih dveh tekov je na remontu, saj sončna tekačica pričakuje naraščaj, tretji pa je letos podlegel zvijačnim Jusufovim obljubam in gre tadolgo progo. Hardiči posebne sorte pač. Sončni tekači smo se zato letos ponovno prešteli in se odločili za udobno, počasno, kratko in prijetno turico preko Golovca. Dva bova pazila na tretjo, da nama jo kdo ne sune in z njo podurha pod Urha.

Nov cilj. Nov začetek. Novi Pegaz.

Pridete tudi vi?