Prinešeno z www.dahab-info.comJe biu že cajt. Gremo na morje! Pa ne za prvomajske, takrat bomo (kot ponavadi) šljakali.
Lepo počasi, en teden prej. Zvito, bi kdo porekel.
Se spomnite tistih powerpointov, kjer se vse blešči v tirkiznih barvah in delfinčki in barvaste ribice plavajo sem ter tja? Otočki s palmami, sunce i miris mediterana? No, tako približno, zaenkrat samo v moji glavi, jutri pa tudi (houp houp) v živo.
Zadnjikrat sva med barvite ribice upadla čisto po naključju. (in seveda preko celega Egipta prej in pol en mesec "po naključju" trogala maske). Moje prvo srečanje z ribo papagajko je izgledalo približno takole:
Puščava, obala, Sharm El Sheik, avgust 1996. Stojim na pontonskem mostičku in malce razočarano gledam v vodo. Razen lepe tirkizne barve obala ni kaj prida - rumen pesek, kot se razprostira kilometre in kilometre v globino celine. Sinaj je pač tak. Sonce žge kot za stavo, senčnik pa je samo za hotelske goste, kar bekpekerji nismo. Obalo pa so pravkar prizadevno pozidavali z verigo za verigo hotelov. In takrat se je zgodilo.
Izpod mosta priplava modra riba, velika kot moja leva teva. Živomodre barve, kot je tevin pašček, z oranžnimi plavutmi.
AAAAA! A si vidla? A ste vidli? Ribaribariba barvasta! Tamle, a vidiš?!! Sliki, Francka, sliki! Kje je moja maaaskaaaa?????
Šou za prekaljene turiste, ki so se rib nagledali v zadnjih n dneh in zdaj uživajo v vedno novih burleskah, ki jih uganjajo prišleki. Pa je vseeno bilo čisto zares. Tri dni glavo pod vodo, rit nad njo kot kak kit, čez dan 40C v senci - kaj bi vam pravil. Da o Dahabu in njegovi koralni steni, kjer me je stric od malega Nema napadel in divje grizljal moje ozadje, ker sem "ogrožal" njegovo najljubšo morsko vetrnico, sploh ne govorim.
Zdaj, deset (okej, skor) let pozneje, greva pogledat, kaj se dogaja pod vodo. Če bo dana sreča junaška, tudi z ustrezno mehanizacijo. Glub glub glub! Ker so vsi leti za Sharm razprodani, greva na drugo stran preliva, na Egiptovsko celino. Menda imajo tudi tam korale.
Gremo, gremo, HIP HIP HURgadA!
Malce potrpite, sline zadržite, še toplo v slikah vse koj prec dobite!
Lepo počasi, en teden prej. Zvito, bi kdo porekel.
Se spomnite tistih powerpointov, kjer se vse blešči v tirkiznih barvah in delfinčki in barvaste ribice plavajo sem ter tja? Otočki s palmami, sunce i miris mediterana? No, tako približno, zaenkrat samo v moji glavi, jutri pa tudi (houp houp) v živo.
Zadnjikrat sva med barvite ribice upadla čisto po naključju. (in seveda preko celega Egipta prej in pol en mesec "po naključju" trogala maske). Moje prvo srečanje z ribo papagajko je izgledalo približno takole:
Puščava, obala, Sharm El Sheik, avgust 1996. Stojim na pontonskem mostičku in malce razočarano gledam v vodo. Razen lepe tirkizne barve obala ni kaj prida - rumen pesek, kot se razprostira kilometre in kilometre v globino celine. Sinaj je pač tak. Sonce žge kot za stavo, senčnik pa je samo za hotelske goste, kar bekpekerji nismo. Obalo pa so pravkar prizadevno pozidavali z verigo za verigo hotelov. In takrat se je zgodilo.
Izpod mosta priplava modra riba, velika kot moja leva teva. Živomodre barve, kot je tevin pašček, z oranžnimi plavutmi.
AAAAA! A si vidla? A ste vidli? Ribaribariba barvasta! Tamle, a vidiš?!! Sliki, Francka, sliki! Kje je moja maaaskaaaa?????
Šou za prekaljene turiste, ki so se rib nagledali v zadnjih n dneh in zdaj uživajo v vedno novih burleskah, ki jih uganjajo prišleki. Pa je vseeno bilo čisto zares. Tri dni glavo pod vodo, rit nad njo kot kak kit, čez dan 40C v senci - kaj bi vam pravil. Da o Dahabu in njegovi koralni steni, kjer me je stric od malega Nema napadel in divje grizljal moje ozadje, ker sem "ogrožal" njegovo najljubšo morsko vetrnico, sploh ne govorim.
Zdaj, deset (okej, skor) let pozneje, greva pogledat, kaj se dogaja pod vodo. Če bo dana sreča junaška, tudi z ustrezno mehanizacijo. Glub glub glub! Ker so vsi leti za Sharm razprodani, greva na drugo stran preliva, na Egiptovsko celino. Menda imajo tudi tam korale.
Gremo, gremo, HIP HIP HURgadA!
Malce potrpite, sline zadržite, še toplo v slikah vse koj prec dobite!
2 comments:
Srečno pot! Pa kako ribo za rep pocukajta še zame!
joj morje maskaaaaaaa ribe...:)
vama privoščimo in skromno priznamo, da smo vama z rdečico na licih prijateljsko fouš:)))
Post a Comment