Danes je lepa sobota. Za mano je prva tekma. Prva desetka, v miljah, seveda.
Adidas Frank Duffy 10 mile race, kot del letošnjih poletnih tekaških prireditev v Dublinu. Začelo se je julija s tekom na 10 km, nato nadaljevalo avgusta za 10 miljami (dobrih 16 km), 22. septembra bo polmaraton in dan po Ljubljanskem maratonu, oktobra, še Dublinski maraton.
(For the record: nisem uspel ugotoviti, kdo je Frank Duffy. Priznana lokalna izvedenka mi je zagotovila, da je oče pevke Duffy. Ta navedba pove več o izvedenki, kot o Franku)
P. ni mogla z mano, ker je bila dežurna. Next time - definitely!
Trasa teka je potekala po Phoenix Parku, čudovitem ogromnem zelenem področju, ograjenem z dvometrsko zidano ograjo, v katerem domujejo med drugim irska predsednica, premier, ter ameriška amabasada.
Park je zelo lepo vzdrževan, v njem je plinska (!) razsvetljava, ter krdela jelenov, ki se prosto pasejo.
Nekaj dolinic je zagotavljalo vzpone in spuste, zavoje in seveda razglede, ki jemljejo dih.
Številko s čipom sem dvignil v telovadnici osnovne šole na robu parka, kamor se je zgrnila množica tekačev. Takoj sem se počutil domače: enaki pogledi, enaki obredi pred tekmo, enake vrste pred stranišči. Kakih 15 minut je bilo treba peš do štarta, tam hiter skok za eno od dreves, še tri minute do štarta, glasba bobni, in človeški val se je premaknil.
Dva kroga skozi park nista izgledala tako strašno. Malo me je skrbelo pomanjkanje treninga, saj sem zadnji teden v glavnem samo kolesaril (dvakrat po pol ure v službo in nazaj) - vsekakor tale tekmica ne bo en sam "walk in the park".
Ker nisem poznal nikogar, sem iskal nekoga s podobnim tempom. Garmin je štel utripe in mi puščal malo prostora, čeprav sem vedel, da je 5:15 min/km prehiter tempo zame za to razdaljo in to stanje netreniranosti. Vseeno sem se prijel manjše skupinice, ki so brzeli ravno toliko, kot sem še zmogel.
Zadnji kilometer je pulz prebil 185, kar je zame stratosfera, vendar se nisem dal in sem v končnem finišu (jasno) zmlel še nekaj nič hudega slutečih. Seveda sem v cilj prijadral v polni opravi Tekaškega Foruma, z napisom Slovenija na hrbtu. Kaj več si lahko predstavljaš samo še v - no, ok, bodimo realni. Z 01:23:44 neto po čipu je bilo kar v redu za prvič.
Vreme je zdržalo skoraj do konca, ko se je pršec spremenil v tropski naliv. Do avta sem priskakljal moker kot miš, ponosno stiskajoč v roki goodie bag (rdeča tekaška adidasova majica, snickers, twix, izotonik pijača, sevenUp, vrečka žele bombonov in kar nekaj reklame.)
Kako sem občutil srečo
3 weeks ago
11 comments:
Oj, kaj pa je stew? enolončnica? A tale smetana je uvoz iz Poljske?
Še to, čestitke :)
Miha: enolončnica, to je prava beseda. Iz lokalnopolitičnih razlogov ne smem rečt, da je kao Bosanski lonac. Smetana je pa itak uvoz iz Poljske; še malo, pa bodo Dublin pisali s trdim L (s prečrtano vertikalo) ;)
Irish stew je enoloncnica iz jagnjetine, krompirja, korenja in cebule. Edine stvari, ki so avtohtono irske, razen kaksnega psa cuvaja, ampak teh mi ne jemo. Napaka v receptu je bila francoska struca, malo me se daje peka irskega kruha, ampak bomo prisli tudi do tega.
Ce prides (pridete) sem na maraton, obljubim, da bom kuhala kot zmesana opica. Za spat je pa tudi dovolj prostora.
Patricija
čestitke ... za čorbo in tek :)
lepo se imejta!
5rca
Bravo, za lauf, tempo in še za fotke zraven! A imaš tisti oktoberski termin tudi v planu? Ja, vem psssst :-).
tale cajtng...
politična izjava?
ps: kaj pa jesta/ješ poleg The Socialist Worker?
opa, vi pa ste tekač!
in med tekom imate še čas posneti te prelepe fotke ... ;)
@sonja: tnx :)
@ovca: ja no, septembrski je v planu, oktobrski pa ne čisto. Saj iščem izgovore, recimo to, da sem v včerajšnjem nalivu odletel preko robnika in balance in se malo obtolkel - vsaj bus me je zgrešil in, kar je še pomembnejše, nisem strgal nepremočljivih hlač in anoraka. :) Tko da sem zdaj itak bogi in ne morem tečt par dni. pol bo pa že prepozn! Oh smola smolena.
@Striti: nekdo se pa mora postavit za pravice malega človeka, izkoriščanega po... kako je že šlo... mah na bolniški, ker je dopust porabil za plave ponedeljke.
Se opravičujem zaradi beline kruha, smo iskal kak "hleb sa sedam kora, tvrd, gorak i tako slan", pol sma pa skontala, da je zdaj itak in, da če trpiš kot francka, da ješ bel kruh, ker svileni ovratniki pač jedo bauernbrot multigrain ABCČD vitamin fortified. Tko da, juhca in cajteng, with gritings from maj mining frends in Barnsley.
@Arctic: Ja, smo pravi tekač ;). Fotke so z lokacije, le čas ni čisto isti... iz izkušenj vem, da med tekom ni dobro fotografirati. Lahko kam padeš. Nazadnje sem slikal z mobitelom med tekom preko mosta med Dansko in Švedsko, je ratal tako za silo. Me veseli, da so vam všeč!
meni je všeč šesta slika, v tisto travo bi se usedla in bi sedela! Duffy...joj, kako sem se pa temu nasmejala!!!
Nta, najboljš pri tej sliki je, da se tak pogled vleče skoraj 4km (po celi dolžini parka). Seveda tudi krasi namizje na mojem sluzbenem pclju.
A ti si ta Pegaz iz Tekaškega foruma :)
Sem ti kar fouš za vse to zelenje, sam kaj pa naredite z jeleni pozno jeseni in na zimo, ko se parijo? A niso nič agresivni?
Lp, Janazaspana
Post a Comment