Dokoncnost

Dragi moji,

oglasa se vam vas ljubi Pegas Turistik, tokrat sveze s kraja dogajanja, from the face of the place kao sto bi rekli nasi prijatelji Englezi. Stojim namrec pri enem od dveh zmatranih veteranskih a kot kraski bor kljubujocih internet terminalov v cakalnici na Brniku. Kdo jih ne pozna? Kdo od vas se ni praskal cigumija izmed f-ja in g-ja, ali potiho zaklinjal kroglico, ki se je odlocila, da kazalec ta dan posilja samo gor in dol? No, pri ene od njiju stojim, bogatejsi za dve globoki spoznanji.

1. Terminala imata na dotik obcutljiva zaslona. (Miska? Kroglica? Cemu?)
2. Ko enkrat cekiras prtljago, that's it, buddy boy. Ne verjemite prijaznemu stricu v slacilnici (sans kabine), da boste steklenico, ki se vam je v jutranji megli zavesti zapakirala v rocno prtljago ("HA! Tokrat ne bom padel na isto finto, da zacnejo prodajat vin sele ob sedmih! SVOJGA bom nesel!") lahko nesli nazaj v kovcek. Nak, ne boste ga. Licna micna gospodicna s koscem zeleza v levi obrvi in posledicno jeklenim pogledom ter vljudnim nasmehom nordijske boginje, ki reze do kosti ("A la Garminov sarkasticni Preracunavam") pove, da to ZAL (pajade!) ni mogoce. Ko enkrat prtjaga izgine v crevcih letalisca, je to to.

In tako bomo s Szilvio, Jamelom in Zoro ob vecerji pili francoskega.

Zdaj me pa glas boginje klice k izhodu. Lep let!