Tišina.
Tavaš v temi.
Zagledaš luč na koncu tunela.
Bliža se, postaja vedno večja in vedno svetlejša...
... in nato
gre mimo tebe?
???
Kako prosim?
Moja prva misel je bila: Star srnji pregovor pravi: Ne glej v slepečo luč!
In druga: Še dobro, da nista bili dve, in da nista peljali deske med sabo.
Še eno doživetje tretje sorte na nočnem PST-ju.
Svet postane nekako medel, podrobnosti ni več, sivi odtenki lijejo mimo tebe.
Ura je mimo, vse mine kakor v snu.
Kakor nalašč za Cowboy Junkies.
In za Blues Marka Pavčka.
Lahko noč.
1 comment:
'strangers in the night'
Sinatra pa ti mata neki skupnega:
'neznanke v noči = xxx'
tko, in zdej lahko spet kaj napišeš, vidiš, da nisi sam...
Post a Comment