Danes sem imel eno zanimivo, intelektualno izčpljujočo izmenjavo mnenj (za tiste z malo več črnega humorja: predstavljajte si Pegaza in njegovega dvojčka, kako sedita na pojstli, držita en drugega za gušo, si srepo gledata v oči in se obmetavata z naključno izbiro vzdevkov, hropečih medmetov, modrih fraz v različnih stadijih sarkazma, podlosti in polobskurnih referenc na pretekle napake, ter izsiljevalsko - gilttripinških podtikanj. Za tiste z malo manj pokvarjeno domišljijo je tukaj citat:
"After much deep and profound brain things inside my head, I have decided to thank you for bringing peace to our home." King Julian, Madagascar.). No, pa sem zašel.
...
Aha, no, za kaj je šlo. Ko sedimo v našem priljubljenem kofetkarskem kotičku z najboljšimi prijatelji/cami, obiramo in čvekamo o najnovicah, ne pričakujemo, da se bo ob naše trditve obregnil nekdo s sosednje mize, ki ga ne poznamo. To ne spada med oliko, in temu otesancu bi trda predla. Seveda žal premalo časa porabimo za kofetkanje, obenem pa imamo zato en cyber-nadomestek, bloganje. In tu uletijo nebodijihtreba Anonimneži, ki po domače malo trolajo naokoli, vlečejo na ušesa to, kar smo mi sicer javno objavili, a namenili nam le sorodnim dušam, in potem tudi kdaj kaj napišejo. Saj smo v demokraciji, ne? In takoj smo v dilemi: naj zapremo blogec za neznance - se preselimo iz kafetka v domačo dnevno? Tako bi se sicer izognili neželenim komentarjem, res pa je, da bi težko spoznali kakega novega prijatelja. Če pa pustimo blog odprt, tvegamo, da izvemo kako mnenje, ki nam ne bo všeč, od koga, ki zna sešteti 12+31 ali vtipkati yhwdlkf, in ga torej strojno ne moremo kar sfiltrirati.
Problem je v javnosti našega intimnega zapisa, ki je avtomatsko povezan z našo identiteto (ne bi s spuščal v odnos med našima RL in on-line identitetama). Komentar, ki pride od znane osebe, lahko sprejmemo, saj se referencira v okviru našega vzajemnega poznanstva in naklonjenosti. Komentar anonimneža pa je asimetričen, in prav zato toliko bolj neprijeten. Ne veš, od kod je, kakšno vedenje o tebi ima (preko on-line indentitete), in težko presojaš težo in smer argumentov. Hudirja, pogosto še to ne veš, ali se šali ali ne! Spomnite se samo na veliko klepetno vojno, kjer smo situacijo nekako razrešili z delnim samorazkritjem posterja, nekaj treutkov pa je bila presneto napeta. Tudi meni so takrat švigale po glavi ideje o zapori bloga, ali morda celo o flame.
Moj point? Anonimneži imajo pravico do komentarja, mi imamo pravico do objave/obrambe svojega stališča, odgovora, izbrisa katerega koli posta ali kar koli drugega, kar se nam bo zahotelo. Anonimni poster ima nekatere prednosti, zato pa ima manj pravic, kot drugi znani posterji. Lahko, da gre za štos, lahko, da bomo izvedeli kaj novega, četudi tega takrat ne bi hoteli slišati. Vedno pa bo blog ostal odprt tudi za zunanja mnenja - po pameti, seveda.
Kako sem občutil srečo
3 weeks ago
8 comments:
In v cem je razlika, da nekdo komentira kot Anonimni ali pa kot kaj bolj realnega, kot naprimer Pegaz ali Striti? Zakaj potem tudi sami blogerji ne uporabljajo svojih pravih imen? Naprej dobimo internet, se poveselimo, smo si za kakih pet minut vsi enaki, potem pa hitro ogradimo svoje vrticke in se gremo pravila in cenzuro. Ali pac ne?
Se vedno Anonimni Strahopetnez/Prpa Zoprni
bliz je usekal. bomo pa samo še brali, nas skrbi za vašo rahločutnost.
..(drgać pa lahk zbrišeš komentarje ka se sekiraš)..lep pozdrav..
@Prpa: sej ni problema. Če napišeš vsaj nekaj v podpis in si konsistenten, te bom pač skozi odgovore spoznaval. Nobene cenzure ne vidim, sam mal več bi rad vedel o tebi in drugih "Anonih".
@Esmić: no sikiriki. Vseen bolš kt eni ki bi Safetu kr jezike rezal a la Na Drini ćuprija stajl. (Đe mi je ćakija PRESS) :)
He,he, se čisto strinjam z anonymom. Drgač pa, kar se tiče velike klepetne vojne se mi zdi, da si se enim v RL zameru pa so ti tle mal zatežil, ker v RL ti verjetno ne morejo. Pa še vprašanje, zakaj si najprej odgovoril tako vljudno, potrpežljivo in poučno, da si skorajda vzbudil vtis kakšnega vzhodnjaškega modreca, potem pa tako pljuval po njih, da si čisto pokvaril prvotni vtis? Škoda.
Se ne morem spomnit nobenega vzdevka, bo kar brez podpisa, saj verjetno tudi odgovora ne bo.
Dej ne tež. Dons se mi ne da prerekat.
Bom jest še mal bl zatežila. Se podpišem pod vsako besedo prvega anonimneža in se čisto strinjam tudi z drugim. Kakšna smešna primerjava, klepet ob kavi in blog, javno objavljen na internetu, takšno ograjevanje in vrtičkarstvo je res zoprno. Pa da ne boš mislil, da te samo kritiziram, tisti Klepet, revisited je prav duhovit, tvoj najboljši prispevek doslej, zato je mogoče mal neprimerno da so te ravno v zvezi s tem kritiziral, a ne razumem zakaj so te te kritike tako prizadele. Kritike bi morale biti priložnost za rast in razvoj, ne pa za užaljenost :). Ti si pa tistega ubogega prof. Baltazarja tako očrnil na Stritijinem blogu. Ko sem to vidla, se mi je kar zasmilil. Potem si pa še nas anonimne tako skritiziral na svojem blogu in to ne da bi navedel svoje ime in priimek. Pa da si ne bi mislil, da Baltazar in tisti ponosni inženir oz. inžinir edina tko mislita o tebi. Ene parkrat so mi prišle na uho govorice o tebi, take vaške govorice, in razširjevalci teh govoric so imeli do pike enako mnenje o tvojem življenjskem slogu kot prej našteta. Samo bolj naravnost so vse skupi povedal, ne tko sofisticirano. Pa še zanimivost, za takšno, po njihovem zelo žalostno stanje, niti niso okrivili tebe, vso krivdo so naprtili neki drugi osebi katere nedolžna žrtev naj bi bil ti. Pa toliko je obetal v mladosti! Ob eni priliki sem poskušala malo uravnotežit stvari in sem pripomnila, da si mogoče tudi ti vsaj delno kriv za takšno situacijo pa mi ni uspelo spremeniti njihovega prepričanja. Kaj hočeš, na Slovenskem vedno za vse slabo okrivijo ženske. Se zavedam, da sem malo zlobna, a nič bolj kot ti do Baltazarja. Veš, prejšnji večer sem na Slo2 gledala nadaljevanko Mojster in Margareta – prav krasna nadaljevanka, ruska, čisto po knjigi in je prišlo ravno do tam ko se Margareta namaže s kremo, ki ji jo je prinesel Azazello, postane čarovnica in potem v pravični jezi uniči stanovanje kritika Latunskega. Ponoči se mi je še sanjalo o tej nadaljevanki, danes pa naletim na ta tvoj hinavski prispevek in me je zamikalo, da še jaz tebi malo uničim stanovanje. Ne da bi te imela ravno za Latunskega, bog ne daj, če bi se malo potrudil bi bolj spominjal na Mojstra, a tovrstno licemerstvo je res zoprno.
Mater, sem si morala vzeti kar nekaj časa, da sem to spravla skup, je že skoraj tako dolgo kot pri profesorju Baltazarju :). Za konec še nekaj, praviš, da bi rad kaj več vedel o teh „anonih“, morda so med njimi tudi kateri od tvojih prijateljev, nikol se ne ve.
Še ena od anonov
Jao ljudi moji...moj komentar je bil bolj v splosnem...kako ta nasa druzba cedalje bolj funkcionira na internetu in cedalje manj v realnem svetu...z prikritim vprasanjem, kam nas bo to pripeljalo. Se Kirkegaard bi se posteno po glavi cohal, v smislu Kaj pa zdaj. Eni smo pac se vedno malo arhaicni in se nam tozi po tistih kavah in dolgih obiskih in skupnih pocitnicah...ali pa se ne znajdemo dobro v teh modernih medijih. In ce je ta internetni svet paralelen z realnim, je takle blog definitivno podoben kofetkanju pri Le Petitu...se strinjam s Pegazom, ki je bil tako vedno mojster metafor. Ena velika razlika je verjetno le to, da take debate v zivo ne bi bili tako direkt med oci da ne recem neprijazne.
Prpa Zoprna alias Brezmejna opica alias Anonimni ali kaj ze.
Jao meni, se strinjam s tabo, da je bilo res zelo neprijazno, tako direkt med oči. Bi bila kar vesela, če bi Pegaz zbrisal. Enkrat sem jest dobila tako direkt med oči - pa tisto vsaj ni bilo objavljeno na internetu, pa sem hotela samo malo vrniti, zdej pa vidim da sem bila preveč nesramna. Po toči zvoniti je prepozno, pobriše se pa lohk. Pa da še enkrat mal zatežim, s tem se pa ne strinjam da bi bil tak blog podoben kofetkanju pri Le Petitu, zame že ni.
Še enkrat Še ena od anonov
Post a Comment