Motivacija

Takole, prepričali ste me.
Po vzornem vzoru nekaterih svojih vzornikov sem si, kot prava papiga ponavlanka (Psittacus Repetitius), omislil števec. Ne števec hitrosti (ker bi pri meni moral šteti v minus al kako), temveč števec obiskov. Zazdelo se mi je namreč, da se je krog mojih kofetkarjev nekako stabiliziral pri številki, ki ji je vseeno, če jaz še kaj napišem al pa ne. Pa pustimo tukaj poredkost mojih postov, ki je vzročno-posledično zvezana z nizkimi pričakovanji mojih zvestih (o da, zelo zvestih!) bralcev v začaran krog padajoče spirale.

Ma ne, v bistvu sem bil samo malo radoveden.

Na moje veliko presenečenje vas kar nekaj pije kofe z mano!! Sem vedel, da se to ne bo končalo dobro. Je lepo včeraj en stric na radiu povedal, da:

• blogov ne bere, ker se mu zdijo izguba časa;
  
• si je enkrat vzel čas, par uric, in je prebral veliko tega, in je ugotovil, da so v bistvu ful zanimivi.

Potem sem ugasnil radio, da se mi ne bi moj vrednostni sistem sesul v franže ob tako očitnem pomanjkanju logike oz. zanikanju lastnega jaza, dela in bivanja.

Torej: prosto po Orwellovem konju Bokserju: "Še bolj bom pisal!"
Tenksing ju, Pegaz :)