Sunday, May 27, 2007

Albanija: začetek poti


Pravkar sem se vrnil s kratke poti po eni najjužnejših evropskih držav, Albaniji. Po službeni dolžnosti smo v Tirani organizirali delavnico na temo obnovljivih virov električne energije, v lokalni soorganizaciji Politehnične Univerze v Tirani. Na otvoritvi sta govorila dva ministra in rektor univerze - vsekakor nivo, ki ga doselj nisem bil vajen. Očitno je, da država z velikimi koraki sprejema ponujeno roko razvoja mednarodne skupnosti in se poganja naprej. Amerikanci so zelo v čislih, kot kaže tale plakat, ki vabi na razstavo ameriško-albanskega prijateljstva v centru Tirane. Visi na piramidi nacionalnega kulturno-kongresnega centra, ki jo je še pod prejšnjim režimom oblikovala hčerka dolgoletnega diktatorja Enverja Hodže.


Albanci so me presenetili: vsi so bili nasmejani, polni optimizma in zagona, kljub situaciji, v kateri so. Po letu 1998, ko naj bi več stotisoč ljudi vložilo vse svoje prihranke v denarno piramido, je prišlo do velikih socialnih nemirov. Za nekaj let naj bi zastal ves ekonomski razvoj v državi, ki ima uradno 3,5 milijona prebivalcev, skoraj še enkrat toliko pa na začasnem delu v tujini. Šele v zadnjem času lahko opazimo nekatera polja spet obdelana, ko naj bi kmetje ugotovili, da lahko nemasto z delom v Nemčiji nekaj zaslužijo tudi z obdelovanjem rodovitne zemlje doma. Vseeno lepih deklet ne manjka, in zaradi vpliva Italije so zelo pogosto oblečene po zadnji modi.

Razvoj gre le v eno smer

Pred štirimi leti je postal župan Tirane umetnik Edi Rama, ki je poskusil pokazati svojim meščanom pot iz bede, sivine in teme tako, da je dal urediti pročelja mnogih stavb in jih pobarvati z živimi barvami.

Albanija je tudi država z največjim deležem mercedesov: bojda zato, ker so ceste tako v slabem stanju, da edino oni zdržijo vsakdanjo borbo. Seveda gre tudi za vprašanje prestiža in zaupanja v nemško tehnologijo: če že ne mercedes, pa vsaj nemški avto! Ostalih je le za vzorec.


Jezik - albanščina - je nekaj posebnega. Ne spada v nobeno skupino indo-evropskih jezikov, vendar lahko opazimo vplive nekaterih jezikov, predvsem italijanščine in nemščine, saj je v zadnih sto letih Albanija preko gospodarskih in političnih stikov močno povezana z obema državama. Včasih vseeno pride do zanimivih jezikovnih zank. :)

Albanija ima tudi veliko morja. Mediteransko obalo smo si pogledali skupaj z našimi gostitelji, in novi hotelčki imajo prav lepo urejeno plažo, pa tudi morje je s svojimi 22 stopinjami kot nalašč za kopanje! Uživancija, vam povem.




4 comments:

:-) said...

Pol pravš, da se splača tja dol?!
Ampak ziher maš še kake slikce, a ne, a ne?? ;-)

Staša said...

kolk so pa kej samooskrbni z energijo? vode je verjetno dovolj...?

Pegaz said...

Danes smo ravno ugotavljali, da ima Albanija enak BDP kot Bosna! Energetsko so na psu, ker so imeli predvsem staro mazutno tehnologijo iz Rusije in Češke, mazut pa je drag. Zato jim je crknila energetsko intenzivna industrija. Sedaj imajo načrte za blazno veliko hidroelektrarn - tega potenciala pa imajo na pretek. Torej bo to naslednji bum v Albaniji.

Seveda imam slikice, ko zberem še tiste od partnerjev jih bo skupaj okoli 1000. Maščevanje je slaaadkooo!!! ;)
(I mi kavče za utrku imamo PRESS)

Anonymous said...

Zanimiva državica. Po tolikih letih totalitarnega režima očitni pčasi in vztrajno leze navzgor.

Zanimiva rešite sivine... pestro pobarvani bloki!!!